«Dobrodošli» v Savdski Arabiji so bile besede, ki sem jih dnevno deležen od ljudi v največji državi arabskega polotoka. Leta 2019 se je država počasi začela odpirati za tujce in zaradi izbruha corone se je prihod tujcev za nekaj časa ustavil. Savdska Arabija danes strmi k razvoju turizma in drugih velikih športnih ter kulturnih dogodkov. Zaradi pomanjkanja informacij o državi se nam je zdela zelo oddaljena in skrivnostna. Zato imajo ljudi upravičeno napačne predsodke. Prepričan sem, da bodo v prihodnosti stereotipi o Savdski Arabiji izpuhteli. Do leta 2030 ima država načrt, da bi imeli več kot sto milijonov obiskovalcev.

Dammam- zibelka naftnega imperija

Po pristanku v petem največjem mestu države, ki leži na vzhodni obali Arabskega polotoka, sem na letališču spoznal egipčana Waleda, ki živi v Ljubljani in se mi je nesebično ponudil, da me skupaj z njegovimi prijatelji odpeljejo iz letališča do Al- Khobara kjer sem ostal prava dva dni. Gostoljubnost in toplina ljudi me je spremljala vsepovsod. Sestrična mi je pred odhodom dejala, da si ne bi upala tja, da bi jo bilo strah. Njene besede so se mi vrtele po glavi, kakšne predsodke imajo ljudi, ki ne gredo več kot enkrat iz države in še to k našim sosedom na morje. Dammam je zibelka naftnega imperija v državi. Leta 1938 so ameriske naftne druzbe odkrile nafto se je država postavila na svetovni zemljevid, druga svetovna vojna je za nekaj let preprečila črpanje nafte.

Na urejeni obali perzijskega zaliva sem se sprehajal ure in opazoval ljudi ter bil nagrajen z lepimi razgledi na morje. Manj kot pol ure od Al-Khobarja leži zalivska država Bahrajn, zato sem se odpravil do meje z Bahrajnom kateri povezuje most. Ob lepem vremenu je glavno mesto Manama lepo vidno iz obale Savdske Arabije. Na glavni cesti sem opazil, da je že kar nekaj žensk za volanom. Gostitelj Ahmed mi je rekel, da so ženske zelo previdne in počasne voznice, kar včasih jezi moško populacijo. Pred tremi leti so šele ženske dobile pravico vožnjo z avtomobili, prav tako, danes smejo ženske same iz države brez dovoljenja moškega in lahko gredo same po nakupih spodnjega perila. Danes imajo v državi večje pravice, kot moški kar nam je težko razumljivo. V restavracijah evropskega in zahodnega stila je mogoče opaziti tudi same ženske, kar se je še pred leti zdelo misija nemogoče, vendar še imajo nekateri vedno v sebi prisotnost bivšega režima.

Riad- glavno mesto z hitrim razvojem

Do glavnega mesta Riada sem v popoldanskih urah prispel z avtobusom in vzhodnega dela države, puščava me je spremljala ves čas moje poti in včasih se je ob glavni cesti pojavila kakšna mimoidoča kamela. Morate se zavedati, da so razdalje po državi ogromne. Vmes smo se ustavili na enourni pavzi v pakistanski restavraciji. Osebje restavracije je nas potnike prijazno sprejelo. Ker sem v roki nosil večji fotoaparat, me je osebje restavracije prosilo, če fotografiram vse zaposlene od natakarjev, kuharjev ter pomivalcev posode. Zakaj pa ne, sem si dejal. V zahvalo sem dobil hrano in pijačo proti plačilu, fotografije sem jim pa poslal ko sem prišel nazaj domov.

V času bivanja v devet milijonskem glavnem mestu, je veliko prahu dvigoval prihod portugalskega nogometaša Christiana Ronalda. Pred trgovinami nogometnega kluba Al-Nassr so ljudje množično čakali nakup njegova dresa. Moj namen je bil, da obiščem nekaj zanimivih značilnosti mesta in okolice. Zaradi prenatrpanega prometa izgubiš kar nekaj ur, da prideš iz enega v drugega dela mesta. Podzemna železnica je še v izgradnji in bi jo naj odprli šele čez dobro leto dni, tako da ves promet poteka po cesti. V središču mesta se bohotijo številne visoke zgradbe v stilu največjih svetovnih mest, v večernih urah sva z Mitebem obiskala poslovno četrt v katerem je skoraj celo mesto za sebe. Tujcev je mogoče opaziti malo več, kot v drugih manjših mestih, veliko ljudi pride v glavno mesto zaradi sklepanja novih poslovnih priložnosti. Riad je danes eno veliko gradbišče, 24ur neprestano iz dneva v dan gradijo nove stavbe in naselja. Kraljeva družina Al Savd, vlaga ogromno denarja v izgradnjo novih cest, stavb in novih letališč.

Džeda- prestolnica zahodnega dela države

Zaradi velike razdalje med glavnim mestom in Džedo na obali rdečega morja sem se raje odločil za notranji let, saj so včasih letalske vozovnice cenejše od avtobusnih in še na času pridobite. Džeda je danes drugo največje mesto v državi in ima skoraj 70.km obale ob rdečim morjem. Džeda je izhodišče za številne muslimane, ker začnejo svojo romarsko pot proti enourni oddaljeni Meki. Želel sem obiskati Meko, vendar zaradi tega, ker nisem muslimanske veroizpovedi, je žal to bilo neizvedljivo, Obvezen postanek je ribje tržnice, kjer vsakodnevno prodajajo sveže ribe, prav tako rake in ostale morske plodove. Ob ribji tržnici se je gnetlo veliko ljudi, šel sem pogledat kaj se dogaja in so imeli licitacijo za ribe. Kdo da več, ta odnese ribe domov. Zanimiva in nepozabna izkušnja. Ribjo tržnico sem obiskal kar dvakrat saj sem ljubitelj rib.

Kupil sem več kot kilo različnih rib, jih nato odnesel v sosednji prostor, kjer so mi ribe očistili in jih nato odnesel v restavracijo in čez manj kot 15.minut razvajal svoje borbončice ob svežih ribah. Name je močno pustil obisk starega dela mesta Al- Balad, ki je na seznamu kulturne dediščine. Labirinti ulic, tržnic, majhnih trgovin, mošej ter posebne arhitekture imaš občutek, da si se vrnil nekaj let nazaj v preteklost. Naključno sem spoznal nekaj ljudi iz Indije in jim odstopil svoj prostor za sedenje ob starem delu mesta. Čez nekaj ur smo se ponovno srečali pred prodajalno napitka sladkornega trsa, kjer so me zaradi moje dobrosrčnosti počastili z napitkom. Ker sem po državi potoval sam in srečal malo tujcev sem imel občutek, da sem ujel pravi čas za potovanje po Kraljevini Savdski Arabiji, to se bo z leti močno spremenilo. Razdalje po državi so zelo velike zato vam priporočam najem avtomobila tako, boste lažje prišli v skoraj vsak kotiček države v kolikor vas potuje več se najem avtomobila izplača. Savdska Arabija skriva v sebi še veliko skritih draguljev, ki jih bodo ljudje z leti odkrivali. Name je pustila zelo pozitiven vtis in samo želim si, da bi jo kmalu spet obiskal.